14-letni Jusef v bolnišnici pripoveduje o vojnih grozotah, ki jim je bil priča. "Odpeljali so nas in nas dali v luknjo. Mislili smo, da nas bodo žive zakopali." Jusef je v tej pretresljivi izkušnji izgubil očeta, on in njegova brata pa so utrpeli hude poškodbe zaradi streljanja. "Smo le otroci. Je vojna naša krivda? Bil sem ustreljen. Kako je to moja krivda, da tako trpim in sem priklenjen na posteljo?" 

Otroci niso začeli vojne. Želijo si le, da se ta pekel čim prej konča.